6. TON
Je odgovor na podlagi misli in občutij, ki si jih dojel/a med pavzo. Je odgovor, ki ga oblikuješ z besedo, stavkom, mislijo na to, kar si slišal/a, kar je bilo povedano.
In dodaš tudi sporočilo kako si se v tistem trenutku/času pogovora počutil/a, kako ti je bilo: dobro, prijetno, te je prijetno presenetilo, skratka si dobil/a odgovor, si bil/a slišan/a in želiš da bi bil še naprej slišan/a.
– – – – – – – –
In pomisli, da v čustvenem odnosu ni praznih prostorov
– – – – – – – –
Primer:
Razširjanje področja pogovora na podlagi že slišanega je težko, ker je novo, ker nanj nisi navajen/a, ker se vanj vrivajo nova čustva, nepoznana občutja, nove izkušnje, skratka, kjer odnos ni intelektualen in jasen, ampak »zapoljnjen« s čustvi« ali »zasvojen s slabimi izkušnjami«.
Kljub temu pa, je 6. ton, če si že prišel/a do njega, dober znak, da se pogovor razvija.
– – – – – – – –
In ja, je utrujajoče, ko moraš znova vprašati že vprašano, ki je sicer imelo bolj prijazen podton, toda sedaj želiš izvedeti več.
Ja, sedaj, ne se ustaviti.
Moraš naprej.
Morda boš slišal/a iste besede toda sedaj se boš osredotočil/a na tone, na čustva in jih mogoče celo ubesedil/a kot naprimer:
»Mogoče se ponavljam, toda želim preveriti ali ti je ok?« ali: »Saj govorimo o čustvih kajne?« Pa spet: »Ti je to kar govorim moteče? Ampak rad/a bi vedel/a kako ti doživljaš najin pogovor o…?« In tako naprej, dokler zmoreš, dokler ti ni lažje…
– – – – – – – –
In spet je tu nevarnost, da se umakneš, ker ti je vse to »odveč« in greš spet v svoja razmišljanja in ne prisluhneš »novemu«, ampak te potegne v staro »mozganje«.
Toda ne, pojdi skozi strah, zberi pogum in izdihi: »Ah, Oh, Hmm,..« .
Saj veš, ni res, da s tišino desetim (ali stotim) odgovoriš. Samo prepustiš jim razlago. In nimaš pojma kaj si mislijo o tebi, o dogajanju, o odnosu.
