IV. MEDNARODNI KONGRES DIJAŠKIH DOMOV SLOVENIJE, 29. in 30.3.2012-»MODELI VZGOJE V GLOBALNI DRUŽBI- «Integriteta, kompetence in avtonomija v svetovalnem delu-Štefanija Jaksetič Dujc
Povzetek
Sedanjost je najdragocenejši čas v projektih pomoči. V sedanjosti lahko vzpostavimo odnos in z njim komunikacijo, kjer se odpira možnost prepoznavanja, poimenovanja in razreševanja pedagoških, psiholoških in socialnih problemov. V ubesedenem odnosu se torej odpre možnost usmerjanja moči v nadaljnje razreševanje problemov.
»Ostati z ljudmi« v svetovalnem odnosu, na podlagi novih znanj in izkušenj, ne pomeni več: predlagati, ne pomeni prepričevati, ne pomeni dopovedovati in ne pomeni pripravljati človeka na akcijo oziroma ga usposabljati za njo. »Ostati z ljudmi« danes ponovno dobiva nek dragocen pomen. Dragocen pomen v smislu, da se med svetovalcem ali svetovalko ( v nadaljnjem besedilu: svetovalko) in sogovornikom ali sogovornico lahko vzpostavi odnos, kjer se lahko dobi izkušnja o spoštovanju, kompetentnosti, zaupanju v moč in sposobnosti sogovornika ali sogovornice. Dragocenost časa in trenutka, ko »ostaneš« z ljudmi, s človekom, daje možnost razumevanja in sporazumevanja. Šele tedaj je mogoč dogovor o reševanju oziroma rešitvi. Svetovalna služba torej mora zagotavljati, da je svetovalni delavec oziroma delavka (v nadaljnjem besedilu: svetovalna delavka) kompetenten – da sledi stroki in skrbi, da je svetovalna delavka prisotna oziroma da ohranja stik s sabo. S temi predpogoji lahko v sedanjosti oziroma trenutku, ko se komunikacija in odnos dogaja, le-tega svetovalna delavka vodi in usmerja. V tem primeru se lahko odloča v smislu etike udeleženosti in gradi skupen kontekst reševanja. Predvsem pa le v tako zastavljenem odnosu zmore vzpostaviti odnos, ko zmore verjeti v moč sogovornika/ce in upoštevati njegovo oziroma njeno perspektivo moči in tako lahko soustvarjata dogovore.
Ključne besede: sedanjost, »ostati z ljudmi«, komunikacija, odnos, prepoznavanje, poimenovanje, razreševanje, usmerjanje, soustvarjanje, perspektiva moči.
Uvod
Področja na katerih si mora svetovalna delavka v dijaškem domu pridobiti čim več kompetenc so področja odnosov in komunikacije ter ohranjanja sebe.
Posebnost svetovalnega odnosa je v pristopu do udeležencev, ki ga mora nenehno vzpostavljati in ohranjati. Svetovalna služba je v posebnem svetovalnem odnosu z vsemi udeleženci ustanove. Specifičen odnos je v tem, da zmore vzdrževati odprte možnosti stalnega vzpostavljanja in razvijanja mreže pomoči in sodelovanja. V to mrežo spadajo vsi udeleženci.
Vzdrževati mora dinamiko vzpostavljanja in vzdrževanja ustvarjalnega soočenja in sodelovanja vseh udeležencev med seboj. To je tudi temeljna opredelitev svetovalne službe na vseh nivojih njenega delovanja.
Nova spoznanja in znanja so temeljna za ohranitev in obnavljanje integritete, kompetence in avtonomije svetovalne delavke. Delo svetovalne delavke temelji na spoznanjih psiholoških in drugih znanostih, predvsem pa na novih spoznanjih iz razvojne psihologije in navezanosti, psihopatologije, družinske dinamike, sistemskih teorij in relacijskega modela.
Nevroznanost danes dokazuje globljo raven problemov človekovega doživljanja, čutenja in delovanja. Teorija navezanosti, je prva teorija sodobne znanosti o človeku, ki je znanstveno ovrednotila pomen materinske ljubezni in pokazala, da v odnosu otrok – mati ne gre zgolj za potrebo ali želje matere po stiku z otrokom niti za potrebo otroka po hrani in preživetju, ampak za njun vzajemni odnos, čustveno povezanost in vzajemno ljubezen (Erzar, Kompan Erzar,2011).
Freudovo teorijo o nagonskih temeljih otrokovega razvoja izpodbijajo nova spoznanja. In končno, nova raziskovanja potrjujejo, da je človekova resnična potreba spontano navezovanje drug na drugega in da so v naše doživljanje sebe za vselej zapisane izkušnje z najbližjimi v najnežnejšem obdobju našega življenja.
Delo svetovalnega delavke kot sogovornice se torej začne, ko svetovalna delavka v luči novih spoznanj in iz tega izhajajočem odnosu do sebe in drugih, vstopi v komunikacijo oziroma odnos s sogovornikom oziroma sogovornico. V tako vzpostavljenem odnosu se lahko reševanje nadaljuje in usmeri.
……
Zaključek
Reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih problemov se začne, ko svetovalni delavec vzpostavi komunikacijo oziroma odnos, ki je varen, odrasel in strokoven.
V tako vzpostavljenem odnosu se lahko reševanje nadaljuje in usmeri. Vsekakor je sedanjost tisti čas, ko smo v svetovalnem odnosu. V sedanjosti oziroma trenutku, ko se komunikacija in odnos dogaja, obstaja možnost da se zgradi skupen kontekst reševanja. Slediti etiki udeleženosti v tem srečanju je predpogoj za vzdušje, ki pogovor dopolnjuje in pogojuje. Usmerjanje razgovora in ozaveščanje sedanjosti od preteklosti, razmejevanje in poimenovanje občutenega pa neizraženega, prebudi »pozabljeno« zgodbo sogovornika in njegove moči. Novo zaupanje svetovalnega delavca in sogovornika v lastno moč in perspektivo moči lahko soustvarja nove dogovore. In šele ko smo se razumeli in sporazumeli, je mogoč dogovor o rešitvi. Svetovalna služba torej mora zagotavljati, da svetovalni delavec/ka sledi stroki in ohranja stik s sabo. Zagotavljati mora, da lahko v sedanjosti oziroma trenutku, ko se komunikacija in odnos dogaja in gradi skupen kontekst reševanja, sledi etiki udeleženosti.
Literatura:
– Čačinovič Vogrinčič, G. in ekspertna skupina (1998). Programske smernice svetovalne službe v gimnazijah, v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter v dijaških domovih, sept1998, Kurikularna komisija za svetovalno delo in oddelčno skupnost, Ljubljana.
– Erzar Tomaž: Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji, 2007, Založba: Celjska Mohorjeva družba
– Erzar Tomaž, Kompan Erzar Katarina: Teorija navezanosti, Založba: Celjska Mohorjeva družba, 2011
– Gostečnik Christian, Relacijska družinska terapija, Frančiškanski družinski inštitut, Ljubljana, 2004
– Gostečnik Christian, Relacijska paradigma in travma, Frančiškanski družinski inštitut, Ljubljana, 2008
– Jaksetič Dujc Štefanija, Svetovalna služba v dijaških domovih kot primer dobre prakse, prispevek za Mednarodni kongres dijaških domov, 17.4.2008
– Kompan Erzar Lia Katarina, Skrita moč družine, Frančiškanski družinski inštitut, Ljubljana 2003
– Novak Bogomir in Jaksetič Dujc Štefanija, Avtentična podoba dijaške skupnosti-primer dobre prakse, Iskanja št.27., 2007
