3. mednarodna konferenca Talent Education-MIB, Portorož, 26-28 oktobra 2017
Prispevek: Štefanija Jaksetič Dujc:
Strokovnjaki s področja svetovanja zaznavajo potrebo po ponovnem določanju pojmov o čustvih, uporabnejših metodah in tehnikah raziskovanj njihovega povezovanja ter terapevtskem reševanju stisk posameznika in družine.
Experts from the field of counseling percieve the need to redefine concepts of emotions, more useful metods and tchniques of researching their interconnections and therapeutic solutions to the emotional distress of an individual and family
https://www.talenteducation.si/en/events/talenteducation2017/programme/contributions/21/
Raziskava se osredotoča na zgodovino znanstvenih del in člankov, ki opredeljujejo čustva, razvoj znanstvenih metod za določanje interakcije čustev ali njihove medsebojne povezanosti ter raziskuje sodobne teorije terapij, ki temeljijo na novih znanstvenih spoznanjih ali pristopih.
Pregled zgodovine raziskav na temo čustev v znanstveni literaturi kaže na močan porast raziskav na tem področju, zlasti po letu 2000, in ugotavlja globljo diverzifikacijo čustev in konceptov. Poudarek raziskovalnega dela je bil namreč na čustvih, občutkih, medgeneracijskem prenosu, vedenju, genogramu.
Vprašalnik na temo čustev, ki smo ga preučevali, je novejši večnivojski in večdimenzionalni vprašalnik za diferenciacijo jaza in njegovih dimenzij. Vprašalnik temelji na teoriji družinskih sistemov Murrayja Bowena. Raziskava tako vključuje tudi podrobnejši pregled osnovnih konceptov čustev v Bowenovi teoriji in poskuša najti podobne koncepte v relacijski teoriji zakona in družine ter v teoriji, usmerjeni v čustva. Raziskava ugotavlja, da v teoretičnem delu vse tri teorije eksplicitno ali implicitno uporabljajo podobne čustvene koncepte in medsebojne povezave. Predpostavlja se, da teorije sledijo večnivojskemu čustvenemu spremljanju posameznika ali družine in da obstaja možnost, da se potek vseh treh terapij spremlja z vprašalnikom za samodiferenciacijo.
Raziskava postavlja nekatere smernice za nadaljnje raziskave in uporabo vprašalnika za samodiferenciacijo v terapiji ter posledično za doseganje uspešnejšega reševanja čustvene stiske pri posamezniku in družini.
….
Iz študije je razvidno, da ugotavljenje večje diferenciacija omogoča jasnejše razmejitve in zavedanje diferenciacije jaza. Obenem postane razvidno, da diferenciacija jaza pomeni možnost prepoznavanja moči čustvenih vplivov. Obenem pomeni prepoznavo in možnost dela na osebni preusmeritvi oziroma na mirnem reševanju težav ( mirno, logično sklepanje) ko pride do le-teh.
Iz študije je razvidno, da večja diferenciacija pomeni večjo prilagodljivost, in bolje obvladovanje stresa. Obenem lahko pomeni večjo fleksibilnost in raznolikost v okviru svojih intimnih odnosih.
Razvidno je tudi, da diferenciacija ne pomeni osiromašenje ene ali druge strani na račun druge (čustvene ali intelektualne). Razvidno je, da posamezniki delujejo enako dobro tako na čustveni kot na racionalni ravni.
In razvidno je, da posamezniki kljub diferenciaciji ohranjajo določeno mero avtonomije v okviru svojih intimnih odnosov.
Slabosti: V raziskavi je bila izražena zaskrbljenost zaradi majhnega obsega empirične raziskave o osnovnih načelih in trditvah v Bowenovi teoriji (Gurman, 1978,1991).
Nevarnosti: Pojem diferenciacije, kot je opredeljeno v Bowen (1976, 1978), je pogosto napačno interpretirana. V literaturi, terapijo družine ne moremo enačiti z individualizacijo in avtonomijo (kot pri odraščajočih). Čeprav je v nekaterih pogledih podobnost med njima. Vendar individualizacija v bistvu pomeni ločitev in ni enakovredna diferenciaciji jaza. Individualizacija je pojem, ki je obravnavan v objektnih odnosih in je perspektiva odraščanja (npr. Bios, 1975; Mahler, Pine, & Bergman,1975). Vključuje doseganje neodvisnosti in edinstven občutek identitete. Diferenciacija jaza pa je sposobnost za ohranitev samostojnega razmišljanja in doseganje jasen, skladen občutek jaza v okviru čustvenih odnosov s pomembnimi drugimi.
