Štefanija se že več desetletij ukvarja z odnosi – v praksi, raziskovanju in pisanju. Njena strokovna pot se je začela v taborniških okoljih, kjer je že v diplomskem delu raziskovala vlogo odraslih v skupinskih procesih, in se nadaljevala v socialnem delu z otroki, mladimi in družinami ter vodenju skupin.
Delovala je v okviru centrov za socialno delo, z rejnicami, v kontekstih rejništva, posvojitev, kriznih situacij in podpore ob kaznivih dejanjih, ter vodila skupine otrok in mladih (Sončki, Plamenčki). Pomemben del njenega dela predstavljajo tudi preventivni programi za starše in otroke, šola za starše v dijaškem domu ter sodelovanje z Rdečim križem in drugimi strokovnimi okolji.
Sodelovala je pri organizaciji predavanj s področja Waldorfske pedagogike in pri ustanavljanju Društva prijateljev Waldorfske pedagogike, se udeležila evropske izmenjave in izobraževanja za življenjsko usmerjeno karierno svetovanje v Luxemburgu ter redno sodelovala na mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Svoje klinično in raziskovalno delo je poglobila tudi z udeležbo na letni konferenci Inštituta Murrayja Bowena.
Danes deluje pretežno kot psihoterapevtka.
Pomemben vpliv na to razumevanje je imelo tudi razmišljanje Janeza Rugelja, ki je v svojih poznejših letih poudarjal, da človek za spremembo ne potrebuje le znanja, discipline in dela na sebi, temveč tudi stik z duhovno razsežnostjo. Svoje paciente je ob tem usmerjal tudi v skupnosti, kot so programi AA, kjer se osebna odgovornost povezuje z izkušnjo presežnega in skupnostne opore. Ta uvid je blizu njenemu razumevanju psihoterapije kot procesa, ki vključuje celotnega človeka.
Večina njenega strokovnega in raziskovalnega dela je nastajala iz osebne potrebe po razumevanju in resnici ter je bila izvedena na lastne stroške.
Štefanija je svojo strokovno in raziskovalno pot gradila v različnih skupnostnih, institucionalnih in mednarodnih okoljih. Njeno delo se je začelo v taborniških kontekstih, kjer je že v diplomskem delu Odrasli v taborništvu raziskovala vlogo odraslih v skupinskih procesih, vodenju in vzgoji. To zgodnje raziskovalno izhodišče je kasneje nadgrajevala v praksi z otroki, mladimi in odraslimi v okviru centra za socialno delo, kjer je delovala na področjih rejništva, posvojitev, kriznih situacij, kaznivih dejanj ter podpore družinam in posameznikom v zahtevnih življenjskih okoliščinah.
Pomemben del njenega dela predstavlja vodenje in soustvarjanje skupin otrok in mladih, med drugim skupin Sončki in Plamenčki, ter delo z rejnicami, vključno z organizacijo in povezovanjem rejnic na medobčinskih ravneh. Izvajala je preventivne programe s področja zasvojenosti ter predavanja za starše in otroke osnovnih šol ter sodelovala z Rdečim križem pri izobraževalnih in strokovnih dejavnostih.
V dijaškem domu je svetovalno delo poglobila z Mednarodno strokovno izkušnjo v okviru evropske izmenjave in izobraževanja za življenjsko usmerjeno karierno svetovanje v Luxemburgu. Med letoma 2008 in 2018 se je redno udeleževala mednarodnih strokovnih in znanstvenih kongresov in ustanovila Šolo za straše. v okviru doktorskega študija je sodelovala z mednarodnimi društvi za nadarjene (MIB), se udeleževala kongresov terapevtov (ZDT) ter prvega kongresa SKZP. Pomembno strokovno sidro predstavlja tudi klinična praksa ter udeležba na letni konferenci Inštituta Murrayja Bowena leta 2017, kjer je imela priložnost za strokovno izmenjavo ob delu dr. Elizabeth Skowron.
Zaradi potreb parov, ki so na razpotju sem se izobrazila tudi za Ponovno presojo glede razrahljanega odnosa med partnerjema. Program »Discernment counceling«, ponuja po predhodnem krajšem posvetovanju, tri smeri o katerih lahko partnerja razmišljata (https://discernmentcounseling.com/about/). V pogram sem se včlanila januarja 2020 in ga od takrat dalje spremljam.
Sem PSIHOTERAPEVTKA & SVETOVALKA. Tukaj sem, da prebujam in vzbujam upanje ter spodbujam predvsem ženske, da ponovno najdejo svoje resnično poslanstvo, svojo moč, talente, prednosti in prepoznajo svoje šibkosti ter na podlagi tega smiselno oblikujejo svoje življenje in odnose. Saj samo tako lahko izrazijo svojo neprecenljivost in vrednost in iskreno zaživijo v okviru partnerske in družinske skupnosti. Pravijo, da sem (pre)občutljiva, da sem predvsem čustvena in ja, to je moja dediščina, ki me priganja, da čustva raziskujem in preko njih spoznavam svoje notranje življenje in odnose in le tako lahko razumem tudi druge. To te vedno znova izriva iz cone udobja, vendar ti da tudi ključe da slediš svojim resničnim potrebam in sanjam. Potem lahko deliš svoje unikatno sporočilo drugim ter z zgledom in dejanji učiš svoje otroke ŽIVLJENJA.
Moja moč je v sposobnosti “biti blizu” in v podpori posamezniku v okviru njegovih odnosov. Vidim globino in potencial v posameznikih na in v mestu, kjer trenutno so in imam to sposobnost, da pri vsakem posamezniku odkrijem tisto, v čemer je močan in mu na tak način pomagam uvideti, kaj je njegov potencial in naslednji logični korak za premik naprej. Podobno uporabljam svoje sposobnosti pri delu s parom, ki ustvarjata sojo lastno novo unikatno resničnost.
Spoznavam, analiziram in približam velike in pomembne probleme in jim sledim v majhnih korakih, ter povabim ljudi, da jih skupaj prehodimo. Tako jih učim praktično prehoditi prepreke skupaj z menoj in to izkušnjo lahko uporabijo tudi v vseh ostalih preprekah, ki se jim postavijo na poti življenja.