Pomen lika vzgojitelja v skupnosti dijaškega doma

AVTENTIČNA PODOBA DIJAŠKE SKUPNOSTI – PRIMER DOBRE PRAKSE; Bogomir Novak; Štefanija Jaksetič Dujc; Članek, sestavni del tiskano gradivo slovenski 2007 str. 23-28 https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/1601111

Moto: Potrebujemo vzgojitelje, ki so sami vzgojeni, preudarnega, odličnega duha, in zrele kulture (Nietzsche)

POVZETEK

Prispevek se osredotoča na pomen lika vzgojitelja v skupnosti dijaškega doma. Primerja ga z likom učitelja zlasti v alternativni šoli kot je waldorfska in s svetovalnim delavcem v šoli in v domu. Vzgojitelj je priznano težak poklic v razpetem glokalizacijskem obdobju, v katerem so gojenci izpostavljeni različnim, med seboj neskladnim vplivom. Vzgojitelj se pri svojem sodelovanju z gojenci zgleduje po šolski svetovalni službi, paradigme teater pedagogike, vlog tutorja, modrih naukov duhovnih voditeljev za  vzgojo mladine in zasnove etičnega kodeksa za delavce dijaških domov. Njegov cilj je  rast domske skupnosti z osebno rastjo slehernika v njej.  Vzgoja gojencev ne temelji le na hedonskih vrednotah mladine, ampak tudi na moralnih, socialnih in duhovnih vrednotah odraslih. Prispevek pokaže tudi etična načela  ravnanja.

Ključne besede:  skupnost, učlovečanje, etika medsebojnih odnosov, profesionalna avtonomija, prosocialna vzgoja, vzgojitelj, dijaški dom.

ABSTRACT

The paper focuses on the educator’s role in a boarding school community and compares it with the role of a teacher in an alternative school, e.g. Waldorf school, and with a counsellor in a school or in a boarding school. In the time of globalisation, the profession of an adviser is recognisably a very difficult one since the students face many conflicting influences. (The educator may in his work base himself on fundamental ideas of a school advisory service, the paradigm of theatrical pedagogy while considering the role of a tutor, teachings of spiritual leaders on how to raise the young, and the sketchy code of conduct for the advisers in the student residences). In his daily work the adviser has the growth of the residence community at heart coupling it with the personal growth of each individual. The upbringing of students is not exclusively based on the hedonistic values of the young; rather it includes the moral, social and spiritual values of the adults. The paper addresses ethical principles of educator’s work.

Key words: community, shaping of a personality, ethics of mutual relations, professional autonomy, pro-social education, adviser, boarding school.

1. UVOD

 Članek je nastal v podporo Komisiji za pripravo etičnega kodeksa dijaških domov. Pomeni tudi nadaljevanje razmišljanj o etičnem kodeksu dijaških domov (Novak, 2005) s primeri dobre prakse Štefanije Jaksetič Dujc. Bralec dobi v njem informacijo, kako so  etična načela veljala in še veljajo znotraj načel primarne preventive, ki jih zastopa svetovalna služba dijaškega doma, šolska svetovalna služba v šoli in waldorfska šola. Članek opozarja tudi na uporaben pomen načel ignacijanske pedagogike za etični kodeks dijaških domov. Skupnost ne more delovati brez etike vrlin vsakega posameznega udeleženca, ta pa jo rabi za svojo rast.  Kot je opozoril Žalec (2006) je vrednota etično načelo, vrlina pa je sposobnost etično dobrega dejanja. Vrlina (gr. arete, lat. virtus, ang. virtue) se nanaša na odnose, prepričanja in motive dejanja in značaj. Zato je konkretna podlaga vrednot.

Iščemo pot medsebojne povezanosti prek dosedanjih enostranosti v njih. Zato De Beni predlaga ukrepe prosocialne vzgoje za kulturno solidarnost. Njegova misel je:

»Danes se poskuša zamenjati naravno in neizogibno potrebo po skupnosti z neko vrsto površne filozofije, ki verjame v primat individuuma pred skupnostjo, užitka pred dolžnostjo, lastno varnost pred varnostjo drugega, v dobro se imeti sam s seboj pred dobro se imeti skupaj.« (De Beni, 2006, 2)

Vzgojno in izobraževalno delovanje v dijaških domovih je po pogodbi vmesno delovanje med dijakovo matično družino in šolo, ki jo dijak obiskuje. Vzgojitelji, strokovni delavci in tehnično osebje dijaškega doma pomenimo dijaku delni nadomestek in dopolnilo domačega okolja. V obeh naj bi dijak zadovoljil svoje  telesne, duševne  in duhovne potrebe.